2. POSTNA NEDELJA ~ 28. februar 2021

Božja beseda: 1. berilo: 1 Mz 22,1 – 2.9a - 18; 2. berilo: Rim 8,31b – 34; evangelij: Mr 9, 2 - 10

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

3. POSTNA NEDELJA ~ 7. marec 2021

Božja beseda: 1. berilo: 2 Mz 20,1 – 17; 2. berilo: 1 Kor 1,22 – 25; evangelij: Jn 2, 13 - 25

 ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

  Vsa aktualna priporočila ob COVID-u 19 zbrana na enem mestu iz strani Slovenske škofovske konference najdete TUKAJ.

Ostanite zdravi: na duši in telesu.
~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

NI VSEENO, V KAJ GLEDAM

Sklepni stavek današnjega evangelija, ko Kristus učencem naroči, »naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli« na gori, »dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih«, najbrž ne preseneča samo mene. Zakaj Kristus prepoveduje govoriti o dogodkih, povezanih z njim, ko pa na koncu Markovega evangelija učencem celo zapove: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu!«. Ni zanemarljivo dejstvo, da Kristus to naroča učencem po veliki noči, potem ko je trpel, umrl in vstal in so apostoli bili »temu priče«. Ko so prišli z gore, pa so bili učenci nad Jezusom navdušeni. Pomislimo samo na Petra, ki je hotel kar na gori postaviti tri šotore. Toda navdušenost ni dovolj za govorjenje o Jezusu. Ne, o Kristusu lahko prav govori samo tisti, ki je priča velikonočnih dogodkov. Trije učenci so videli poveličanega Kristusa in zrli so njegovo slavo. Videli so njegova »nadvse bela« oblačila. »Beli« Kristus nas spominja na Sina človekovega, na Odrešenika, kakor ga je opisal prerok Danijel. Nevarno je, da bi kdo govoril o Kristusu samo v luči poveličanja, ne da bi se zavedal, da je ta sad trpljenja in smrti. Od tod Jezusova prepoved govorjenja o dogodku na gori. O tem doživetju bodo lahko govorili samo po veliki noči in v njeni luči. Markov evangelij in današnji odlomek nas vabita k branju in pregledu Kristusovega življenja v luči oznanila umrlega in vstalega Kristusa. Vabi pa nas, da tudi na svoje življenje pogledamo v luči poveličanja. Na vse napore, na vse žrtve, na življenje sploh moramo gledati v velikonočni luči. Tudi na naše postne odpovedi moramo gledati z vidika velike noči. Ne smemo krščanskega pogleda na življenje enačiti s pogledom trpljenja. Prav tako ga ne moremo zožiti na idilično pot brez naporov ali trpljenja. Z današnjim evangelijem Kristus ne želi spremeniti samo pogleda učencev, ki so bili z njim na gori, ampak pogled učencev vseh časov.  (Božo Rustja)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ 

Gospod neba in zemlje, radi bi šotorili pri tebi, ožarjeni s tvojo belino. Žeja nas po spremenjenosti, da bi z nas odpadla teža trde prikovanosti na zemljo. Povedi nas na samoten kraj, spregovori nam iz oblaka. Naše srce je pripravljeno, očiščeno v kesanju in spokorjeno. Zahvaljujemo se ti za milost svetega obhajila. Ostani vekomaj z nami.

(B. Golob, Zahvala za Božji kruh)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

Učenik in Mesija, danes smo se srečali v templju. Tvoj bič je udarjal na vse strani, ko si nas izganjal iz svetišča. Predrzno smo ti zrli v obraz z navlako zavisti v srcu, ker si prepoznal našo preračunljivost. Ukrotil si nas z odločno besedo o porušenem in na novo zgrajenem templju. Prepoznali smo te. Zdaj se vračamo v svetišče in se ti zahvaljujemo, da si bil do zadnjega z nami.   (B. Golob, Zahvala za Božji kruh)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

Jezusovo zavzemanje za tempelj bi moralo tudi v nas prebuditi občutek za sveto, nedotakljivo. Od krsta naprej so sveta tudi naša telesa. Na to nas spomni sv. Pavel, ko pravi: »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? ... Proslavite torej Boga v svojem telesu.« Drugje pa opominja: »Če pa kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega. Božji tempelj je namreč svet, in takšni ste vi.« Jezusovo odločno zavzemanje za svetost templja lahko razumemo kot poziv za obnovitev naše osebne svetosti v času priprave na veliko noč. To naredimo s sveto spovedjo, ki naj bi jo kristjan opravil vsaj enkrat v letu, zelo primerno v času pred veliko nočjo. Četudi morda menim, da nimam večjih grehov, lahko ob iskrenem izpraševanju vesti prej ali slej pridem do spoznanja, da nisem brez greha in potrebujem milost odpuščanja, ki mi ga Gospod ponuja po sv. spovedi. Za dobro spoved je potrebno najprej izpraševanje vesti, ko v mislih pregledam svoje življenje od zadnje spovedi naprej. Pozoren sem na misli, besede in dejanja, in na to, kar sem slabega storil ali dobrega opustil. Dobro izpraševanje vesti vodi v kesanje, obžalovanje za vse storjeno ali opuščeno, in pa v trden sklep, da si bom prizadeval za poboljšanje. Če obžalovanja ni, tudi odpuščanja ni. V tej luči skušajmo razumeti, zakaj nekdo, ki vztraja v kakšnem grehu, ne more dobiti odveze pri spovedi. Šele nato je na vrsti spoved pri duhovniku, ki podeli odvezo in naloži pokoro, ki jo opravimo po spovedi. Iz povedanega je razvidno, da ima velik pomen pri sv. spovedi osebna priprava, ki naj se zgodi, še preden pristopim k spovedi. Jezusova odločnost za svetost Božje hiše naj nam bo v postnem času povabilo, da poskrbimo za obnovo svetosti nas samih s sveto spovedjo.

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~