6. VELIKONOČNA NEDELJA  ~ 9. maj 2021

Božja beseda: 1. berilo: Apd 10,25 - 26.44 - 48; 2. berilo: 1 Jn 4,7 – 10; evangelij: Jn 15, 9 - 17

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

7. VELIKONOČNA NEDELJA  ~ 16. maj 2021

Božja beseda: 1. berilo: Apd 1,15 – 17.20 - 26; 2. berilo: 1 Jn 4,11 – 16; evangelij: Jn 17, 11 - 19

 ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

  Vsa aktualna priporočila ob COVID-u 19 zbrana na enem mestu iz strani Slovenske škofovske konference najdete TUKAJ.

Ostanite zdravi: na duši in telesu.
~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~
 Spoznajte osnove krščanstva v prijetnem vzdušju Alfe.
 
 

Alfa srečanja so namenjena vsem, ki bi želeli spoznati ali poglobiti svoje poznavanje krščanske vere. Na srečanjih se bomo spoznali med seboj in z Bogom, piko na i pa bodo dali pogovori v malih skupinah.

Da bomo srečanja lahko karseda dobro pripravili, vas prosimo, da iskreno izpolnite vprašalnik. Tako boste po elektronski pošti lahko prejemali vsa potrebna obvestila in povezave.

Veselimo se srečanja z vami!
ekipa e-Alfe Dekanije Gornji Grad

Povezava za prijavo: https://forms.gle/ce5pAzSckYSjXvsP6 
~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

ZA KAJ JE KRISTUS MOLIL?

V evangeliju 7. velikonočne nedelje se srečamo z besedami, ki jih je Kristus izrekel, preden je šel v smrt, in so za kristjane svete še na poseben način. Med zadnjimi Kristusovimi besedami je tudi molitev za učence, ki bodo nadaljevali njegovo delo. In za kaj Kristus prosi Očeta? Najprej prosi, da bi učenci ostali zvesti: »Ohrani jih v svojem imenu.« Pomenljivo je, da tudi danes njegovi učenci nismo zvesti. Hitro se navdušimo za Kristusa, a kmalu odnehamo. Radi gremo k maši za velike praznike, da bi bili zvesti nedeljo za nedeljo, pa nas zmanjka. Koliko zakoncev ne zmore biti zvestih zakramentu … Pomislimo tudi na »zvestobo« birmancev. Dalje Kristus prosi za enost med učenci: »Da bodo eno kakor midva.« Razdeljenost Jezusovih učencev je stalni vzrok pohujšanja in medsebojne razprtije zmanjšujejo moč našega pričevanja. Kristus prosi tudi, da bi bili učenci posvečeni v resnici: »Posveti jih v resnici.« Jezus je razodetje nevidnega Boga. Resnica za nas ni abstrakten pojem, ampak oseba Jezusa Kristusa. Biti nezvesti Resnici zato pomeni biti nezvesti Bogu. Kako hitro lahko krščanski nauk zožimo na abstraktno učenje, pozabljamo pa na oseben odnos z Resnico, ki je Kristus sam. Zanimivo, da na nedeljo, ko beremo besede o resnici, v Cerkvi obhajamo nedeljo javnih občil. Naj se zato danes dviga naša prošnja k Gospodu, da bi bili tudi mi, njegovi sodobni učenci, ki živimo v svetu medijske kulture, posvečeni v resnici tako, da bomo kritično sprejemali medijska sporočila. Naj v povezanosti s Kristusom, ki je Resnica, razlikujemo zrnje od plev. Kristus dalje prosi, da bi bili učenci obvarovani hudega. Ne obljublja jim, da bodo na svetu brez problemov, ampak prosi, da bi imeli moč in bi vzdržali. Tudi ko se mi trudimo, da bi bili Jezusovi učenci in prinašalci njegove besede svetu, velikokrat naletimo na težave. V težavah naj nam bo opora dejstvo, da je Kristus z nami.  (Božo Rustja)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~

MOLITEV K SV. JOŽEFU      

O, sveti Jožef, ti vsekdar nam bodi skrben gospodar; izlij nebeški blagoslov na vso družino pod naš krov; da bo ljubezen naša vez, da z nami bo pomoč z nebes.

Naj k Bogu pelje naša pot in čednost nas krasi povsod! O, sveti Jožef, bodi ti med nami danes in vse dni! Glej, srečo naše hiše te izročamo ti zdaj v roke.

Odvrni milostno vsekdar, kar bi nam moglo biti v kvar! Zakleni mene in nas vse v srce presveto, prosim te!  Da v Bogu skrito in sveto življenja dnevi nam teko.

(po: Molitvenik združenja Marije Pomočnice)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

»Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati.« (Apd 1,14)

Mati Marija, kristjani, ki so živeli pred nami, so te postavili v središče svoje trdne vere. Njihove oči so te potrebovale. V cerkvah in po domovih, na podeželju in v mestih, na vrhovih gora in po dolinah, v najlepših kotičkih, na najbolj slikovitih krajih je bila kakšna kapelica, kip, slika, romarski kraj ali cerkvica, znamenje tvoje navzočnosti in bližine. Mati Marija, malo smo te pozabili. Učenjakarji se bojijo, da bi delala senco svojemu Sinu. Naše oči med manekenkami in zvezdnicami, poslovnimi ženskami in estradnimi umetnicami iščejo drugačne ženske ideale. Mati Marija, ostani z nami! Potrebujemo te, da bi videli, kako nas obseva lepo Božje obličje, njegov materinski nasmeh. Mati Marija, ostani z nami! Naše oči te iščejo, naša srca si te želijo. (T. Lasconi, 365 + 1 dan s Teboj)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

Dajmo Bogu več prostora v sebi, pa ga bomo jasneje videli tudi v drugih.  

(Vladimir Solovjov)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

POT V NEBESA 

Stara zgodba pripoveduje o dveh menihih, ki sta brala v še bolj starih knjigah, da je nekje kraj, kjer se nebesa stikajo z zemljo. Sklenila sta, da bosta tisti kraj poiskala. Odpravila sta se na pot. Prehodila sta sto dolin, se povzpela čez sto gora, prebredla sto rek in premagala tisoč nevarnosti. Do skrajnosti utrujena in že skoraj obupana sta končno le zagledala pred seboj vrata, na katerih je pisalo: Tu se nebesa stikajo z zemljo. Polna napetega pričakovanja sta s tresočo roko pritisnila na kljuko – in vstopila. Kje sta se znašla? Vsak v svoji celici. Nauk zgodbe je jasen. Če hočeš priti v nebesa, se ni treba odpraviti na dolgo in nevarno pot. Ostani, kjer si, bodi, kar si, stori, kar je treba. Izpolni, kar tisti trenutek terja od tebe dolžnost, kar ti nalaga vest, kar pričakujejo od tebe ljudje, kar ti narekujejo okoliščine in kar spoznaš Božjo voljo. Tako je delal Jezus. Vrata, kjer sta se zanj stikala nebesa in zemlja, so bila prav tam, kjer je tisti trenutek izpolnjeval Očetovo voljo. Izpolnjeval jo je zvesto, dobro, od ure do ure, vseh triintrideset let. To seveda ni bilo vedno lahko, človeška narava v njem se je upirala in prosila, naj bi šel kelih mimo nje. Toda on se ni upiral in tudi izbiral ni. Vse je sprejel nase: odgovornost dela, pestrost oznanjevanja, težo trpljenja, grenkobo smrti in veselje vstajenja. Praznik vnebohoda je bil vrhunec in sklep, ki je moral priti na koncu. Bil je vesela vrnitev domov, po dobro opravljeni nalogi. Ob prihodu v nebesa je lahko veselo vzkliknil: Oče, dopolnjeno je! Kdaj, kje in kako bomo mi doživeli vsak svoj »vnebohod«, ne vemo. Vemo pa nekaj drugega: kadarkoli smo tam, kjer nas prav tisti trenutek hoče imeti Bog, in če delamo to, kar On od nas pričakuje, smo tik pred vrati, na katerih piše: »Tu se nebesa stikajo z zemljo.«   (F. Cerar)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~