18. NEDELJA MED LETOM ~ 2. avgust 2020

Božja beseda: 1. berilo: Iz 55, 1 – 3; 2. berilo: Rim 8, 35.37 - 39; evangelij: Mt 14, 13 – 21                        

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

19. NEDELJA MED LETOM ~ 9. avgust 2020

Božja beseda: 1. berilo: 1 Kr 19,9.11 - 13; 2. berilo: Rim 9, 1 – 5; evangelij: Mt 14, 22 – 33

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

 

KRISTUS V VIHARJU ŽIVLJENJA

V življenju vsakega človeka lahko začne divjati nevihta, ko imamo občutek, da so ogroženi temelji našega življenja in se nas zaradi tega poloti strah. Znajdemo se v podobnem položaju kot apostoli v evangeliju, ki jih sredi morja zajame nevihta. V Svetem pismu je morje velikokrat simbol nevarnosti in preizkušnje. V takih trenutkih se ne moremo rešiti sami, ampak more samo Bog ustaviti vihar našega življenja. Ko se učencem v evangeliju zdi, da so izgubljeni, pride k njim Kristus, ki pomiri njihov strah in dvom: »Bodite pogumni! Ne bojte se. Jaz sem« (Mt 14,27). Besede »Jaz sem« (2 Mz 3,14) Sveto pismo uporablja pri razodevanju Boga. Z njimi se Bog predstavi Mojzesu. Kristus se apostolom predstavi kot Bog, ki ima oblast nad vsem. Učenci so ga tudi priznali za Boga, saj »so se mu priklonili do tal« (Mt 14,33). Priklon do tal pa so naklanjali samo Bogu. Tako nam evangelij sporoča, da je Jezus Bog, ki prihaja k nam v stiskah, preizkušnjah in težavah. V našem strahu in dvomu tudi nam sporoča: »Imejte pogum! Ne bojte se. Jaz sem.« Razodeva se nam kot gospodar nad silami narave. Učenci so sredi viharja življenja prepoznali Božji obisk, saj so se mu priklonili do tal. Stopimo v življenje z zavestjo, da nam je Kristus že velikokrat izkazal svojo dobroto in nam stal ob strani. Zato ga priznajmo za Božjega Sina in pravega Boga ter ga počastimo, obenem pa prosimo, naj nam stoji ob strani v nevihtah in viharjih našega življenja.                       (Božo Rustja)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

PRAZNIK TEDNA: Marijino vnebovzetje (15. avgust)

Versko resnico o Marijinem vnebovzetju je slovesno razglasil papež Pij XII. 1. novembra 1950. Papež je tedaj vsemu svetu razglasil: »Potem ko smo spet in spet goreče prosili Boga in klicali za luč Duha resnice, oznanjamo, izjavljamo in definiramo v slavo vsemogočnega Boga, ki je s prav posebno dobrohotnostjo obdaroval Devico Marijo, v čast njegovega Sina, nesmrtnega Kralja vekov, zmagovalca nad grehom in smrtjo, v poveličanje slave vzvišene Božje matere, v veselje in radost vse Cerkve, in sicer z oblastjo našega Gospoda Jezusa Kristusa, svetih apostolov Petra in Pavla in z našo oblastjo: od Boga razodeta resnica je, da je bila brezmadežna Božja porodnica in vedno devica Marija, potem ko je dovršila tek svojega zemeljskega življenja, s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Kristjani že od nekdaj in tudi sedaj trdno verujejo, da je Bog Marijo z dušo in telesom vzel v nebesa. Papež je tako dejansko le potrdil to, kar so kristjani že od nekdaj verovali.

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

Kako se je izvršilo Marijino vnebovzetje?

Ob verski resnici o Marijinem vnebovzetju se postavi vprašanje, ali je Marija umrla ali ne. Nekateri starejši teologi so bili mnenja, da Marija sploh ni umrla. Med cerkvenimi očeti je tako mnenje zagovarjal sv. Epifanij: pravi, da glede konca Marijinega življenja ne ve nič gotovega, poudarja, da je bil Marijin konec čudovit, in računa z možnostjo, da Marija sploh ni umrla. Večina cerkvenih očetov in tudi liturgija pa enodušno govorijo, da je Marija tudi telesno umrla. Glede na Marijino odlikovanost bi bilo možno, da bi bila obvarovana smrti. Marija je bila, kot Odrešenikova mati, že v prvem trenutku svoje spočetja obvarovana izvirnega greha, prejela je posvečujočo milost, bila je brezmadežna, zato bi lahko bila tudi izvzeta od postave smrti, ki je posledica izvirnega greha. Z Marijino smrtjo se pokaže, da njena brezgrešnost ni dediščina raja, ampak sad Kristusovega odrešenja s smrtjo na križu. Marija ni živela zunaj resničnega sveta, ampak v svetu, ki je bil in je zaznamovan s trpljenjem, katerega višek in dopolnitev je smrt. To je doživljala tudi ona, in to v polni meri.  (po: J. Kužniku)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~