24. NEDELJA MED LETOM  ~ 12. september 2021

Božja beseda: 1. berilo: Iz 50, 5 - 9 ; 2. berilo: Jak 2, 14 – 18; evangelij: Mr 8, 27 - 35

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

25. NEDELJA MED LETOM  ~ 19. september 2021

Božja beseda: 1. berilo: Mdr 2, 12.17 – 20; 2. berilo: Jak 3, 16 – 4, 3; evangelij: Mr 9, 30 - 37

 ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ 

  Vsa aktualna priporočila ob COVID-u 19 zbrana na enem mestu iz strani Slovenske škofovske konference najdete TUKAJ.

Ostanite zdravi: na duši in telesu.
~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~
 

USPEŠNO UČI, KDOR ZGLEDNO ŽIVI  

Jezus nam večkrat priporoča nalogo bratskega opominjanja. Če vidimo, da je kdo zašel na napačno pot, je naša dolžnost, da ga opomnimo in posvarimo. Ta naloga je po svoje zelo tvegana. Če Jezusa prav razumemo, uvidimo, da nekoga lahko opomnimo le tedaj, če se sami zvesto držimo njegovih smernic za življenje. Bratsko svarjenje ne sme postati farizejska hinavščina: drugim znamo dajati lepe nauke, sami pa živimo čisto drugače od tega, kar govorimo in priporočamo. Naloga, kar dolžnost bratskega svarjenja je določena zlasti staršem, ki jim ne sme biti vseeno za njihove otroke, zlasti odraščajoče. Pokojni koprski škof Janez Jenko je v svojem nagovoru med birmanjem uporabil slikovito primero iz otroških let, ki se mu je vtisnila v spomin. Izhajal je iz kmečkega okolja na Gorenjskem. »Ko sem bil otrok,« je dejal, »smo pri nas doma vsako leto imeli kokljo s piščanci. Koklja se je s svojimi piščanci sprehajala okoli hiše. Ko se je na nebu prikazal orel, je svareče zapiskala in piščanci so prihiteli v zavetje njenih peruti. Tako je skrbela zanje. Danes pa se mnogi starši ne zmenijo, kje je njihov otrok, ki je morda v nevarnosti.« Seveda to svarjenje v družinah ne sme postati nekakšna policijska kontrola, ampak mora biti ljubezniva odprtost za pogovor. Prav tega je po naših družinah premalo. Družine so razbite zaradi dela in le malo časa so vsi njeni člani skupaj. Morda le ob večerih in ob koncu tedna, dokler otroci ne odrastejo. Zapoved posvečevati nedeljo med prvimi dolžnostmi dandanes vključuje to, da bi bili člani družine več časa skupaj, da bi se med seboj kaj pogovorili; pa tudi, da bi v krščanskih družinah navezali skupen pogovor z Bogom, družinsko molitev. Krivda, da je pogovora v družinah premalo, je pri starših in pri otrocih. Otroci, zlasti odraščajoči, mislijo, da so starši »nemogoči tečneži«, ki ničesar ne razumejo, starši pa si morda prevečkrat predstavljajo, da otroci niso sposobni zrelega pogovora. Do njih se obnašajo vzvišeno in zahtevajo stvari, za katere se sami ne zmenijo.  (S. Čuk)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~

Praznik povišanja svetega križa (14. 9.), je povezan s slovesnostjo posvetitve bazilike Kristusovega vstajenja, ki so jo zgradili na kraju Božjega groba l. 335. Hkrati pa se ta praznik vključuje v svetopisemsko zgodovino, saj so Judje praznovali spravni dan le dva dni poprej, 12. septembra. Salomon je izbral ta praznik za dan posvetitve templja. Nam pomeni ta dan zmagoslavje križa, po katerem je prišlo zveličanje na ves svet.  

Dobri Bog. Tako zelo ljubiš svet in nočeš, da bi se kdo pogubil. Zato si poslal svojega Sina, da bi umrl na križu za nas. Naj se v vsakem trenutku našega življenja zavedamo vrednosti križa, na katerem je trpel tvoj Sin Jezus Kristus, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.   (Molimo s Cerkvijo, leto A–4)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ 

Jezus, moj prijatelj, bodi z mano v tem šolskem in veroučnem letu. Vodi moje misli, ko bodo zašle. Vodi moje besede, da bodo prijazne. Vodi moje roke, da bodo delale dobro. Vodi moje noge, da bodo hodile po pravih poteh. Pomiri me, ko me bo strah. Potolaži me, ko me bo dajala žalost. Spodbudi me, ko bom brez moči. Prebudi me, če se me bo lotila lenoba. Hvala ti, ker me imaš rad. Hvala ti, ker si vedno ob meni. 

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

Razlikovanje v tvoji luči Moj Bog, kar hočem, tega ne storim, in kar storim, tega nisem hotel. Prelagam in se ne morem odločiti. Potem je vedno znova zamujeno in že odločeno, ne da bi se sam odločil. Ne vodim svojega življenja, ampak sem voden – kot na vrvici – in ne vem, kdo in kam me vodi.

Prosim te, podari mi svojega Svetega Duha, svojo luč, da razlikujem: pomembno od nepomembnega, dobro od slabega, resnico od laži, pravilno od napačnega, občuteno od občutka, tebe, moj Bog, od vsega, kar hoče biti moj bog, tvoj glas od občutkov, tvoje veličastvo od sijaja sovražnikov, kar služi tvojemu kraljestvu od tega, kar ga ovira, kar me s tabo povezuje od tega, kar me od tebe ločuje, kar je moja last od tega, kar si lasti mene, tvojo sodbo od moje obsodbe, tvoje usmiljenje od tvojega obsojanja, stanovitnost od trdosrčnosti, večno od minljivega, zadnje od predzadnjega in tvoja podarjena nebesa od mojih umišljenih. Nasprotujem besedam, ki me hočejo prepričati, da se prvo ne razlikuje od drugega. Podari mi dobro voljo in sposobnost, pogum in moč in zaupanje, da bi se prav odločal in izbiral to, k čemur si me poklical, kar mi hočeš podariti in kar mene in moje resnično vodi k tebi. Amen.                                              (Youcat – Molitvenik za mlade, Georg Lengerke)